Leta 1982 je bil v Slovenski filharmoniji postavljen prvi izmed treh Mahlerju posvečenih spomenikov v Ljubljani. Doprsni kip Gustava Mahlerja je delo kiparja Bojana Kunaverja, avtorja vseh treh Mahlerjevih obeležij. Nekaj njegovih upodobitev skladatelja najdemo tudi izven slovenskih meja.
Gustav Mahler
Mahler (1860–1911) velja za enega od najpomembnejših skladateljev glasbene moderne. S svojo Prvo simfonijo je leta 1889 naznanil začetek slogovno raznolikega obdobja na prehodu stoletij (fin de siècle). Skladatelji so prevzemali kompozicijsko-tehnične novosti, a so hkrati ostajali zavezani estetiki romantike, ki je v svojem središču gojila ideal karakterističnega, subjektivnega izraza. To se zrcali v Mahlerjevih monumentalnih simfonijah in samospevih, v katerih skladatelj v prvi vrsti podaja svoje svetovnonazorske ideje iz notranjega vzgiba.
Za časa njegovega življenja Mahlerjeva dela niso bila ne pogosto izvedena ne cenjena. Neizbrisni pečat je dal glasbi najprej kot dirigent in direktor Dunajske državne opere. Vplivi tega tiransko discipliniranega, širokopoteznega dirigenta, ki je podajal inovativne interpretacije iz svojih retuširanih partitur Beethovna, Mozarta in Schummana, so določili standarde glasbenih interpretacij sodobnih dirigentov. Mahlerjeve zahteve so v glasbenih ustanovah vzpostavile značilne, danes povsem samoumevne konvencije koncertnega utripa: spoštljivo tišino in zatemnjeno dvorano v času izvedbe glasbenega dela.
Vse se je začelo v Ljubljani, kamor je Mahlerja verjetno pripeljalo prijateljstvo z Ljubljančanom Antonom Krisperjem. 20-letni talentirani Mahler je v sezoni 1881/1882 dirigiral in dvigoval kakovost opernih in orkestrskih izvedb v ljubljanskem Deželnem gledališču ter se tako uveljavil v prvem večjem glasbenem središču, ki mu je služilo kot odskočna deska v svet. Zgodovinsko prelomni pomen njegovih kompozicij pa se je kasneje, v času 20. stoletja, vtisnil v zavest širše javnosti na pobudo in s pomočjo legendarnega dirigenta Leonarda Bernsteina.
Maia Juvanc
