Leta 1976 so pred osnovno šolo v Boljuncu, ki se imenuje po Venturiniju, postavili skladateljev doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Franc Gorše.
Fran Venturini
Glasbeni samouk Fran Venturini (1882–1952) je večino svojega življenja deloval kot skladatelj in pevovodja ter v Trstu in Ljubljani prek slovenskega petja pomembno vlival na narodnobuditeljsko zavest. Učiteljeval je v tržaškem zaledju in na šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, v Dolini, kjer je postal tudi župan. Uveljavil se je kot nadarjen samouk, skladatelj posvetnih in cerkvenih zborovskih pesmi, med katerimi jih nekaj presega preprostejše izvajalske zmogljivosti okolja, v katerem je deloval.
Glasba je bila Venturinijeva strast že od mladih nog. Kot dijak je na učiteljišču v Kopru vodil dijaški pevski zbor in orkester. V rojstni vasi je leta 1901 dal pobudo za ustanovitev bralnega in pevskega društva France Prešeren ter več let vodil zbor. Igral je pomembno vlogo pri ustanavljanju in vodenju pevskih zborov v Bregu, s katerimi je nastopal in zanje skladal. Poučeval je na tečajih za pevovodje in organiste, ki sta jih prirejala Glasbena matica in Zveza pevskih zborov na Tržaškem. Po prvi svetovni vojni je v Trstu vodil zbora društva Balkan in Kolo pri Sv. Jakobu.
Zaradi političnih pritiskov se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je delal kot uradnik, poleg tega pa se je ukvarjal tudi z zborovstvom. Vodil je zbor Slavec in železničarski zbor Sava. Ustanovil je zbor v društvu Tabor ter postal pevovodja združenih zborov Hubadove župe.
Med 2. svetovno vojno je bil interniran, vendar to ni ohromilo njegovega glasbenega ustvarjanja. V tem obdobju je harmoniziral več partizanskih napevov ter nadaljeval s skladateljskim delom. V povojnem obdobju mu je pripadla čast vodenja združenih pevskih zborov. Po vrnitvi v Trst je postal predsednik obnovljene Glasbene matice v Trstu in kasneje referent za glasbo pri Slovensko-hrvaški prosvetni zvezi. V zadnjih letih življenja se je povsem posvetil obnovi glasbenega življenja v Trstu in okolici.
Njegov opus večinoma sestavljajo zborovska dela, med katerimi so slovenske maše, mladinski zbori ter otroške mladinske pesmi Koliko je zvezd, Polžek in krojači in Kukavica.
Maia Juvanc
