Pri Ribniškem gradu so leta 1982 na pobudo Turističnega društva Ribnica oblikovali Park kulturnikov. V parku so na različnih kamnitih obeležjih vklesana številna imena (okoli 70) kulturnikov, ki so prispevali k razvoju Ribnice ali bili povezani z njo. Besedila v parku sta pripravila prof. Janez Debeljak in dr. Anton Slodnjak, načrt za spomenike in njihovo postavitev pa je naredil arhitekt Vlasto Kopač. Med glasbeniki ima tu samostojno obeležje domnevni rojak, renesančni skladatelj Jacobus Handl Gallus (kipar Stane Jarm), na skupnem spomeniku pa se nahajajo imena v Ribnici rojenega skladatelja jazza in popevk Bojana Adamiča, Karla Adamiča, ki se je rodil v bližnji Sodražici in je kot cecilijanec deloval v tujini, ter cerkvenih glasbenikov Vinka Levstika in Vinka Lovšina.
Vinko Lovšin
Vinko Lovšin (1895–1953) je bil pevovodja in skladatelj, ki je deloval kot prvi župnik v župniji Litija. Bil je tudi pobudnik litijskega Prosvetnega društva.
Rodil se je v Jurjevici pri Ribnici. Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici in gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, nato je odšel v Ljubljano študirat bogoslovje. Po novi maši leta 1919 se je pridružil salezijancem. Leta 1924 je izstopil iz družbe in postal najprej kaplan v Metliki, kasneje, leta 1930, pa v Šmartnem pri Litiji. Po ustanovitvi župnije Litija leta 1936 je postal njen prvi župnik.
Glasbe se je učil pri gimnazijskem prof. Vojtehu Hybášku in stolnem kapelniku Stanku Premrlu. Udeležil se je koralnega tečaja pri benediktincih v Sekavi. Petje je poučeval pri salezijancih na Rakovniku pri Ljubljani in v drugih krajih ter v Krakovu, Veržeju in Zagrebu. Zložil in izdal je Venčarico za otroški zbor, priredil več zbirk za otroški glas ter leta 1923 izdal koralne speve za veliki teden. V Zagrebu je v samozaložbi izdal zbirko Marijinih in evharističnih pesmi, napisanih na hrvaško besedilo. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Srbiji, po vojni pa je odšel v Argentino.
Maia Juvanc
Karlo Adamič
Karlo Adamič (1887–1945) se je udejstvoval predvsem kot zborovodja, organist in učitelj petja. Njegov skladateljski opus je nastal v tesni povezavi s cecilijanskim gibanjem.
Z glasbo se je začel ukvarjati po osnovni šoli pri organistih v Velikih Laščah, Luku Armeniju in njegovem nasledniku Josipu Rottu. Izpopolnil se je na orglarski šoli v Ljubljani in je v zadnjem letniku pri šolskih mašah v cerkvi sv. Florjana redno igral na orgle. Kot organist in osnovnošolski učitelj petja je najprej služboval v Selcih nad Škofjo Loko, nato pa se je podal na Hrvaško, kjer je primanjkovalo tovrstno izobraženih cerkvenih glasbenikov. V Splitu je postal zborovodja in kapelnik Cecilijinega društva ter zbora tamkajšnje katedrale.
Na Hrvaškem je svojo skladateljsko ustvarjalnost usmerjal večinoma v cerkveno glasbo. Njegov opus obsega orkestralna dela za različne sestave, komorna in solistična dela za orgle ali harmonij, sakralne skladbe za moške in mešane zbore z orgelsko spremljavo na slovenska, hrvaška in latinska besedila ter posvetne zbore in nekaj samospevov. Med liturgičnimi stvaritvami prevladujejo dela, ki so pisana na staroslovanska besedila, in skladbe, prežete z ljudsko melodiko. Na Hrvaškem so nekatere njegove pesmi ponarodele. Med najpomembnejšimi in največkrat izvajanimi je Staroslovenska senjska misa, ki je na Hrvaškem še danes del rednega cerkvenega repertoarja.
Podobno kot cerkvena dela tudi posvetne skladbe temeljijo na preprostih harmonizacijah z alteriranimi toni in na ljudsko občuteni melodiki. Njegove skladbe so objavljene v Cerkvenem glasbeniku, Novih akordih in v publikaciji zagrebškega Cecilijinega društva Sv. Ceciliji.
Maia Juvanc
Vinko Levstik
Vinko Levstik (1844–1925) je bil pevovodja in organist. Rodil se je kmečkim staršem v Sodražici pri Ribnici. Kot učitelj in organist je deloval na Dobrovi, v Dobrepolju in Trebnjem. Večino življenja je preživel na Vrhniki kot šolski vodja, zborovodja in organist na pevskem koru župne cerkve.
Glasbeno se je izpopolnjeval pri skladatelju Antonu Nedvědu in se priključil cecilijanskemu gibanju, ko se je to na Slovenskem razcvetelo pod okriljem Antona Foersterja. Bil je organist in spretni glasbeni improvizator.
Pisatelj Ivan Cankar ga je večkrat upodobil v svojih delih, denimo v Kačurju in Mojem življenju.
Maia Juvanc
Bojan Adamič
Biografijo lahko preberete TUKAJ.
