Glasbena in filmska zbirka UKM je z okrog 60.000 enotami gradiva najbogatejša tovrstna zbirka v severovzhodni Sloveniji. Poleg glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je edina v slovenskem prostoru, ki z obveznim izvodom prejema in trajno arhivira vso slovensko produkcijo zvočnih in video posnetkov. Ti tvorijo ob glasbenem tisku, prvem in najstarejšem gradivu zbirke, najobsežnejši del njenega fonda. Zbirka s svojim gradivom ne nudi zgolj podpore študiju in raziskovanju, ampak ima širšo kulturno in umetniško vlogo: je torišče pretoka idej, informacij, kulturno-umetniškega opismenjevanja in povezovanja umetnikov, kot dragocen in bogat vir novejšega in starejšega notnega gradiva, glasbenih rokopisov, glasbenih posnetkov in video zapisov na različnih nosilcih, kot so gramofonske plošče, zvočne kasete, zgoščenke, videokasete, video DVD-ji in Blu-ray diski, pa je zanimiva tudi za učitelje, zborovodje, raziskovalce in razne druge profile filmskih umetnikov ter profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov.
Uporabniki glasbene in filmske zbirke imajo dostop do zapuščine skladateljev in drugih glasbenih umetnikov iz Maribora z okolico ter zvočnih in videoposnetkov iz zasebnih arhivov oziroma iz arhiva RTV Slovenija, kot so dokumentarni filmi o znamenitih ustanovah, fenomenih in osebnostih, ki so delovale na področju SV Slovenije.
Večji del gradiva glasbene in filmske zbirke je dostopen le čitalniško, manjši del po dogovoru zgolj za študijske in raziskovalne namene in zgolj pod posebnimi pogoji (npr. zapuščine, rokopisi, arhivski posnetki itd.), del gradiva pa je namenjen izposoji na dom.
Glasbena in filmska čitalnica
Glasbena in filmska čitalnica je kot najnovejša pridobitev zbirke in knjižnice nastala leta 2014. V njej se nahaja tudi nekaj prosto dostopnega neknjižnega gradiva s primerno tehnično opremo, ki omogoča predvajanje avdiovizualnega in zvočnega gradiva na vseh nosilcih. Klavinova je donacija Kluba prijateljev UKM. Tako lahko uporabniki v čitalnici tudi vadijo klavir, ob njem komponirajo, gledajo filme, poslušajo glasbo, pregledujejo gradivo ali študirajo, saj delo s slušalkami omogoča, da hkrati poteka več dejavnosti naenkrat za večje število obiskovalcev. Notno gradivo je vsebinsko urejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK), igrani in dokumentarni filmi na DVD-jih ter CD-plošče z glasbenimi posnetki pa po abecednem sistemu črkovno-besedne asociacije filmskih žanrov, obdobij oziroma zvrsti glasbe. V čitalnici lahko glasbeniki najdejo cele zbirke zborovskih skladb, najljubših popularnih pesmi, klavirskih skladb ali, denimo, učbenike za igranje kitare. Lahko si ogledajo dokumentarni film o kakšnem skladatelju, z oskarjem nagrajene igrane filme, pregledajo najnovejše CD plošče z zborovsko glasbo ozirom prisluhnejo glasbi dvajsetega stoletja ali pa renesanse. Zgoščenke so razvrščene po zgodovinskih obdobjih od antike do enaindvajsetega stoletja, po zvrsteh glasbe od ljudske glasbe in glasb sveta prek nabožne, meditativne in filmske glasbe do jazza, rocka, bluesa, countryja, šansona in narodnozabavne glasbe. Klasična glasba se posebej deli še na inštrumentalno, vokalno in vokalno-inštrumentalno glasbo. Prostor je ustrezno urejen in primeren tudi za sproščanje, priložnostno predavanje ali zgolj druženje.
Posebnosti glasbene zbirke
Za raziskovanje mariborske kulturne zgodovine je gradivo z domoznansko tematiko v Univerzitetni knjižnici Maribor že po tradiciji bistvenega pomena. Knjižnica ga zbira in hrani znotraj Enote za domoznanstvo in posebne zbirke v obliki drobnih tiskov, fotografij, razglednic, zemljevidov, rokopisov, stare periodike, raritet, glasbenih rokopisov, tiskov, zvočnih in video posnetkov. Glasbena in filmska zbirka zato s posebno pozornostjo pridobiva in hrani tudi umetnine, dokumentarno gradivo oziroma celotno zapuščino skladateljev ter drugih glasbenih in filmskih umetnikov. Med vidnejšimi so zapuščine skladatelja Emerika Berana, opernih pevcev Miloša Brišnika in Dragice Sadnik pa režijske knjige opernega režiserja Franja Potočnika, del notne in večji del knjižne zapuščine zborovskega dirigenta mag. Branka Rajštra ter celotna zbirka del skladatelja Zlatana Vaude.
Razstave, publikacije in filmi z glasbeno tematiko
Knjižnica občasno prireja razstave in snuje projekte, s katerimi želi izpostaviti glasbeno in filmsko gradivo ter ga približati širšemu občinstvu. Med odmevnejšimi razstavami glasbene in filmske zbirke velja omeniti počastitev jubilejev violinistke Nade Jevdjenijević Brandl, skladatelja Zlatana Vaude, Emerika Berana, dirigenta Jakova Cipcija, opernih pevk Ondine Otte Klasinc in Ade Sardo, igralca Janeza Klasinca, Carmine Slovenice, pianista dr. Romana Klasinca in zborovodja mag. Branka Rajštra. Zadnjima dvema sta posvečena zbornika spominov njunih sodobnikov, ki sta izšla v uredništvu sedanje skrbnice zbirke (Dr. Roman Klasinc (1907–1990): ob obletnici rojstva, 2007; Spomini na Rajštra, 2004), slednjemu tudi dvojna zgoščenka izvedb glasbe raznih zborov pod njegovim vodstvom.
V letu Evropske prestolnice kulture 2012 so večji projekt z razstavo, koncertom in odprtjem spominske plošče v rojstnem kraju, Pernici pri Mariboru, posvetili skladatelju Vaudi, ki je po izgnanstvu med drugo svetovno vojno ostal in deloval v Beogradu.
Odmeven je bil tudi projekt EPK Maribor Domofil(m) – lokalne filmske pripovedi, v okviru katerega so prikazali 35 dokumentarnih filmov iz arhiva RTV Slovenija z domoznansko tematiko. Zbirka dokumentarnih, igranih in igrano-dokumentarnih filmskih zapisov o osebnostih, ustanovah in kulturnih posebnostih severovzhodne Slovenije vsebuje tudi filme z glasbeno tematiko (Ipavci: družinska kronika, Hugo Wolf: poklican in izbran in Placebo – Carmina Slovenica), ki so uporabnikom na ogled v knjižnici po predhodnem dogovoru.
Kratka zgodovina glasbene zbirke
Temelj glasbene zbirke je notno gradivo, ki se je začelo sčasoma ločevati od ostalega knjižničnega fonda. Prva signatura muzikalij je bila obdelana leta 1947, leta 1957 pa se je začelo voditi ločeno inventarno knjigo. Pred tem je bilo gradivo sedanje glasbene in filmske zbirke del skupnega fonda knjižnice, in sicer vse od njenih zametkov v okviru Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko naprej (1903).
Bolj samostojno je bila glasbena zbirka do neke mere vodena od konca sedemdesetih letih dalje, svoj prostor in posebnega urednika oz. skrbnika v obliki strokovnega referenta pa je dobila šele leta 1993. Muzikalijam so se 1962. pridružile prve gramofonske plošče, v sedemdesetih letih zvočne kasete ter v osemdesetih zgoščenke. Danes šteje fond glasbenega gradiva okrog 35.000 enot, od tega okrog 20.000 glasbenih zvočnih posnetkov in okrog 15.000 muzikalij. Zgodovina mlajših, avdiovizualnih zapisov v tej knjižnici sega v konec osemdesetih let, ko se je zbirka začela polniti z videoposnetki v obliki videokaset ter kasneje video DVD-jev in Blu-ray diskov. Danes šteje več kot 25.000 tovrstnih enot. Obe vrsti gradiva sta dobili skupno ime Glasbena in filmska zbirka leta 1995.
Zametke glasbene zbirke so v preteklosti z bibliografsko obdelavo, inventarizacijo in delnim urejanjem oblikovale Ivanka Baran-Žmavc, Vasja Sterlè in Majda Špes. Prvi bibliotekar za obdelavo izključno glasbenega in filmskega gradiva ter njen urednik in prvi imenovani strokovni referent za obe področji je bil od leta 1993 dr. Mitja Reichenberg. Zbirki je dodelil poseben prostor v tretjem nadstropju knjižnice, pri delu in obdelavi gradiva pa mu je občasno pomagala Andreja Kaučič Vajngerl. Letu 1997 je njegovo delo prevzela sedanja skrbnica, dr. Karmen Salmič Kovačič, ki je ob matičnem prostoru za obdelavo tovrstnega gradiva v času obnove tretjega nadstropja knjižnice leta 2014 uredila tudi glasbeno in filmsko čitalnico, ki omogoča prvi prosti dostop do tega gradiva in hkrati skrbi za njegovo reprodukcijo.
Dr. Karmen Salmič Kovačič, skrbnica zbirke
