Na fasado rojstne hiše Zorka Prelovca v Idriji na Prelovčevi ulici so leta 1951 pritrdili spominsko ploščo z vklesanim napisom:
»TU JE BIL ROJEN
11. FEBRUARJA 1887
ZORKO PRELOVEC,
SLOVENSKI SKLADATELJ.«
Zorko Prelovec
Glasbenik in skladatelj Zorko Prelovec (1887–1939) se je vtisnil v slovensko narodno zavest kot vplivni zborovodja in ustvarjalec vokalne glasbe, predvsem zborov in samospevov.
Z glasbo se je ukvarjal od mladih nog. V dijaških letih se je navdušil nad violino, ki jo je igral v dijaških orkestrih. Nekaj orkestrov je v teh letih je tudi ustanovil ter vodil pevske zbore. Zaradi težkih življenjskih okoliščin se je moral odreči študiju glasbe na Dunaju, tako da se je večji del življenja ukvarjal z glasbo kot samouk. Nanj sta najverjetneje vplivala skladatelj in organist kapiteljske cerkve v Novem mestu Ignacij Hladnik ter orglar in zborovodja Ivan Pogačnik v Idriji.
V Ljubljani si je pridobil nekaj izkušenj v zboru Glasbene matice pod taktirko Mateja Hubada, ki mu je bržkone pomagal tudi pri tem, da si je razširil zborovska glasbena obzorja. Na tem področju se je Prelovec v nadaljevanju vidneje udejstvoval v vlogi zborovodje zbora društva Merkur in v letih 1910–1935 kot vodja zbora Ljubljanski zvon. Mnogi glasbeniki so bili prepričani, da je bila prav Prelovčeva zasluga, da je ta zbor umetniško izrazito napredoval. Z Ljubljanskim zvonom je koncertiral na ljubljanskih odrih ter drugod po Sloveniji in po takratni Jugoslaviji. Leta 1922 je postal prvi pevovodja Zveze slovenskih pevskih zborov.
Ukvarjal se je tudi s publicistiko. Na njegovo pobudo je pevsko društvo Ljubljanski zvon začelo leta 1920 izdajati slovenske zborovske novitete, leta 1925 pa še mesečnik Zbori, ki ga je Prelovec urejal do leta 1934. V Zborih so bila predstavljena posvetna in cerkvena dela večine pomembnih slovenskih, hrvaških in srbskih skladateljev. V izdaji Zborov so izšla tudi Prelovčeva dela (16 zborov in samospevov). Od leta 1926 dalje je v okviru te revije izhajala književna priloga z razpravami, članki, dopisi, ocenami in poročili, ki jih je večinoma napisal Prelovec.
Kot skladatelj je Prelovec obogatil slovensko pokrajino vokalne glasbe z mnogimi izvirnimi zborovskimi skladbami in samospevi. Posebej priljubljeni in cenjeni so njegovi moški zbori, v katerih baritonske solistične vloge odražajo značilno sentimentalnost Prelovčevega glasbenega stavka. Priredil je številne slovenske narodne pesmi, ki jih je izdal v zbirkah Album za srednji glas s klavirjem in Šest narodnih za srednji ali nizki glas s klavirjem (1929). Med njegovimi priredbami narodnih pesmi najbolj izstopa in slovi Oj Doberdob. Leta 1908 je Prelovec izdal zbirko idrijskih narodnih pesmi. Nekatere njegove priredbe so izšle tudi po njegovi smrti. Ena izmed Prelovčevih najznamenitejših duhovnih skladb je uglasbitev Ave Marija za sopran, mešani zbor in orgle.
Maia Juvanc
